TEKAŠKE STROKOVNE VSEBINE

Podprti z 10 nasveti, ko tečemo 21 km

1. nasvet: pred štartom
Pravočasno prevzamimo štartne številke. Začetek ogrevanja naredimo nekoliko bolj oblečeni. Pet minut lahkotnega teka z vmesnimi odseki hoje deluje blagodejno. Potem vabljeni na skupno družabno nadaljevanje ogrevanja ob 9:50 na športno igrišče pri telovadnici, kjer smo prevzeli štartne številke. Petnajst minut pred štartom pojdimo na štartni prostor. Obdani smo s starimi in novimi prijatelji. Zaželimo si srečno pot.

2. nasvet: za 1. km
Na prvem kilometru je največja gneča. Prilagodimo hitrost teka sotekačem, ki nas obdajajo. Tisti, ki nas prehitevajo z mrzličnim slalomiranjem, nas naj ne zmotijo preveč. Očitno so se zmotili in so se postavili preveč zadaj. Na prvem kilometru je tudi največ zavojev. Glejmo okoli sebe. Ko tečemo v zavoj, to prej nakažimo tudi z rokami. Kdor med tekom posluša glasbo, si jo naj vsaj v prvem kilometru da čisto po tiho. Po 600 metrih pritečemo do prvega vzpona, ki vodi čez železniško progo na cesti proti Lipici. Ker smo še spočiti, ga bomo z lahkoto pretekli. Držimo se bolj leve strani ceste, ker bo ravno okoli prvega kilometra razcep. Mali maratonci izberemo levo, med tem ko tekači na 10 km tečejo naravnost.

3. nasvet: za 2. in 3. km
Naenkrat je veliko več prostora okoli nas. Zdaj je pravi čas, da uravnamo naš tekaški tempomat na ustrezno hitrost. Ne pustimo se zapeljati hitrejšim tekačicam ali tekačem. Ostanimo zvesti sami sebi. Najbolj primeren je tempo, ko se lahko še vedno pogovarjamo s sotekači. Do cilja je še daleč. Pot je prijetno valovita. Ne razmišljajmo o tem, koliko je še do cilja. Raje pomislimo, kako je lepo, da smo tu. Kako je lepo, da je večina dogodivščin še pred nami. Uživajmo na poti. Če slučajno čutimo bodec v zgornjem stranskem trebušnem predelu, poudarimo trebušno dihanje. Močno izdihujmo tudi s tem, da gre trebuh noter in vdihnimo, da se trebuh poudarjeno izboči.

4. nasvet za 4. km
Na približno 3,5 km zavijemo desno proti lipicancem. Konji so čudovite živali. V svojem teku združujejo moč in eleganco. Potrudimo se jim biti podobni. Začutimo dotike s tlemi in letenje ter napenjanje in sproščanje mišic. Okoli 5. kilometra je prva okrepčevalnica. Privoščimo si kakšen sladek požirek ali dva. Za sladokusce morda še kakšen košček čokolade in banane. Saj ne da bi to nujno rabili, ampak morda nam pride prav proti zaključku poti.

5. nasvet za 5. 6. in 7. km
Lepo naprej. Bodrimo se. Ohranjajmo svežino teka. Osebno to počnem s tremi stavki: “Sem visok in lahkoten. Delam kratke in hitre korake. Na tleh sem kratek čas.” Te spodbude nam bodo z nadaljevanjem poti prišle vedno bolj prav.

6. nasvet za 8. in 9. km
Pri mejnem prehodu Lipica vstopimo na italijanska tla. Ravna cesta se proti Bazovici zlagoma spušča. Zato je za večino tekačev to običajno najhitrejši del trase. V Bazovici je pot obogatena z okrepčevalnico. Pred cerkvijo sledi močan zavoj v desno.

7. nasvet za 10. 11. 12. 13. in 14 km
Od Bazovice tečemo po precej široki in rahlo vijugasti in valoviti cesti skozi kraja Padriče in Trebče. Na tem delu poti nam lahko postane malo dolgčas. S tem pa ni prav nič narobe. To je najboljši čas za meditacijo. Ta čas jaz rad uporabim za krepitev hvaležnosti, da lahko tečem. Hvaležnost v sebi nosi zelo močan naboj. Ta nam še kako pride prav v trenutkih, ki so pred nami, ko nas bo vedno bolj začela prežemati utrujenost. V kraju Trebče se spet lahko okrepčamo s sladkim napitkom.

8. nasvet za 15. 16. in 17. km
V Trebčah zavije pot desno mimo kraških hiš na lepo kolesarsko tekaško pot, ki jo stražijo suhi zidovi. Ta nas bo iz Italije pripeljala spet nazaj v Slovenijo, do kraja Orlek. Če smo utrujeni, se lahko upravičeno smilimo sami sebi. Ampak, ali nam to kako pomaga? Na tem delu poti, ki je pred nami, je najpomembneje, da razmišljamo vzpodbudno. Vzpone tecimo s poudarjeno kratkimi in hitrimi koraki. Spuste odtecimo s čvrsto visoko držo. V Orleku imamo spet priložnost okrepčati naše energetske rezerve in zadovoljiti našo potrebo po tekočini. Nikar pa ne pijmo, če nismo žejni.

9. nasvet za 18. 19. in 20. km
Nezadržno smo vse bližje cilju in zelo bi bilo čudno, da bi bili spočiti. Zato se ne čudimo, da smo utrujeni. Vsake toliko časa morda za nekaj sekund spustimo roke in z njimi malo stresimo. Na ta način sprostimo mišice rok in ramenskega obroča. S tem bomo deležni nekaj dodatne sproščenosti. Spomnimo se tudi treh stavkov, s katerimi se upremo utrujenosti, ki nam želi kvariti tehniko teka. Nekje na tej razdalji se pričnejo pogosteje pojavljati mišični krči. Ponavadi začnejo mišice najprej rahlo trzati in, če pravočasno upočasnimo, nas pravi krč morda sploh ne bo zagrabil. Če pa nas zagrabi, se ustavimo in počasi raztegnimo mišico, ki se je zakrčila. Nadaljujmo s hojo in ko čutimo, da je mišica dovolj sproščena, previdno počasi nadaljujmo s tekom.

10. nasvet za 21. km in do cilja.
Tekači, ki so pred, ob in za nami, niso naši tekmeci ampak soborci za svobodo gibanja. Zato si jih ne želimo prehiteti. V zadnjih metrih sploh ne. Veliko večje zadoščenje bomo čutili, če bomo komu od njih pomagali s spodbudno besedo, pogledom, nasmeškom. Rekreativni maraton ni resna tekma, ampak veliko več od tega. Je sproščena igra, v kateri lahko včasih najbolj spoznamo prav svojo vlogo v tem življenju.

Tekaška prireditev
Tekaški pozdrav jeseni na Krasu
Tekaški pozdrav jeseni na Krasu
Sežana, 9. november 2019