TEKAŠKE STROKOVNE VSEBINE

Tecimo obuti ali sezuti?

“Potrebujem nasvet strokovnjaka. Obul sem tekaške copate, a se žal nič ne dogaja. Nobenega učinka nisem opazil. Po mojem laičnem mnenju, so najverjetneje pokvarjeni.”

V začetku 16. stoletja se je Nikolaj Kopernik spraševal, ali se Sonce vrti okoli Zemlje, ali Zemlja okoli sonca? Danes se v tekaškem svetu sprašujemo, ali se vrtijo tekači okoli tekaške obutve ali tekaška obutev okoli tekačev. Bosonogci so se odločili, da obutve ne rabijo. A se nas večina še vedno rada obuje v bolj ali manj bogato oblazinjene tekaške copate.

Zakaj se obujemo? Gre za razvado ali resnično potrebo? Odgovor je: “Ja.” Na obutev smo večinoma tako navajani in razvajeni, da jo že kar potrebujemo. Kmalu po rojstvu, ko naši otroci še niti ne hodijo, jih že obuvamo. Redkokdaj hodimo bosi. Človek je začel uporabljati obuvala že dolgo nazaj. Najstarejša najdena obutev so sandali, ki imajo za sabo že kar 13.000 let. Zaščita stopala je bila ključna, če so naši predniki želeli preživeti. Hrana takrat namreč ni prišla tako kot danes do ust, ampak so usta morala priti do hrane.

Športna obutev se je začela uveljavljati v drugi polovici 19. stoletja, vzporedno z uveljavljanjem športa. Od takrat so se z zelo majhnimi spremebami ohranile vse do danes in jim rečemo Allstarke. V podobnih copatih izdelanih v Borovu so tekeli tudi zmagovalni fantje prvega “Teka trojk” leta 1957. Kot mi je povedal Zvone Majcen, najmlajši a ne najšibkejši člen takrat petčlanske ekipe, ki še danes pri 79 letih redno teče, so bili v cilju vsi krvavo ožuljeni.

Od takrat pa do danes so se zgodlile mnoge inovacije, ki jih proizvajalci bolj ali manj uspešno uporabljajo v želji, da naredijo takšen tekaški copat, ki bi zasenčil vse druge. Zastoniki posamezne znamke si želijo, da bi ravno njihovo blago bilo v središču tekaškega sveta. Tako so si nekateri nadeli tudi imena: po boginji zmage (Nike), hitrih živalih (Puma, Reebok). Asics je kratica za Anima Sana in Corpore Sano kar pomeni zdrav duh v zdraven telesu. Posamezni modeli tekaških copat so tudi poimenujejo na način, ki med vsticami sporoča, da bo teči z njimi kot po oblakih, po luni, … Človek dobi ob vseh teh marketinških prijemih naiven a prijeten vtis, da je tehnologija tako napredovala, da se samo še obujemo v prave tekaške copate, ki bodo potem tekle namesto nas.

Si upate teči bosi? Morda v tekaških copatih, ki imajo bolj tanek podplat? Ne, večina tekačev je prepričanih, da je za varen tek nujen čim mehkejši podplat. Verjamejo, da so s takšno izbiro naredili največ kar lahko, da se izognejo poškodbam. Vse več dokazov pa govori ravno nasprotno. Nasprotno od tega, kar so nas spretno učili proizvajalci vse mehkejših tekaških copat. Pri tem so nas prepričali, da je najboljši način stopanja na tla na peto, saj mehki tekaški copati poskrbijo za ustrezno blaženje. Z vse številčnejšo izkušnjo bosonogega teka in uporabo bolj minimalistične tekaške obutve pa vedno več ljudi izbira drugačno pot do telesu prijaznejšega teka. Vse bolj je očitno, da je za tekaške poškodbe kriv predvsem slabši slog teka. V ameriški zvezni državi Teksas so v raziskavo  vključili skoraj tisoč tekačev starih med 18 in 50 let. Na osnovi anketnega vprašalnika glede tekaške obutve, načina stopanja na tla pri teku in zgodovini poškodb so prišli do zanimivih ugotovitev. Prva je ta, da bosonogi in minimalistično obuti tekači bolj pogosto stopajo najprej na prednji del stopala, medtem ko tekači, ki uporabljajo klasične tekaške copate večinoma udarjajo na tla najprej s peto. In kako se to kaže na pogostosti poškodb med klasično in minimalistično obutimi tekači? Medtem ko je skoraj 47 % klasično obutih tekačev poročalo, da je imelo poškodbo, je bilo takih z minimalistično tekaško obutvijo manj kot 14 %.

Kaj torej storiti? Ali naj kar vsi začnemo teči bosi ali obuti v tekaške copate s tankim podplatom? Kadar hitro spremenimo tip obutve, smo veliko bolj ranljivi. Zato je spreminjanje taga kar smo že več let vajeni dodaten problem. Menim, da je lahko tudi klasična tekaška obutev čisto dobra izbira. Bolj pomembno je po mojem mnenju to, na kakšen način tečemo. Tecimo s krajšimi koraki, stopajmo čim bolj pod seboj in se postopoma navadimo stopati na tla tako, da se tal najprej dotaknemo s prednjim delom stopala. Ko to osvojimo in učvrstimo predvsem mišice meč in stopalo, pa pogosto spoznamo, da zelo ublaženih tekaški copat sploh ne potrebujemo več, saj znamo sami teči na veliko bolj elastičen način. Takrat si lahko privoščimo vedno tanjše in tudi lažje tekaške copate, pri katerih začutimo več svobode - lahkotnosti v gibanju.

Pridite na tekaško delavnico, kjer skupaj preučimo tako slog teka kot tudi tekaško obutev. Delavnica traja tri ure. Vsak udeleženec je tudi posnet med tekom.

Cena je 25 EUR.

Termini:
5. marec v Kopru
6. merec v Novi Gorici
19. merec v Ljubljani
20. merec v Sežani

Več o tekaških delavnica in prijave tukaj.

Tekaška prireditev
Tekaški pozdrav jeseni na Krasu
Tekaški pozdrav jeseni na Krasu
Sežana, 9. november 2019