Do nedelje, ko se srečamo v Sežani na Malem kraškem maratonu, že skoraj odštevamo na prste ene roke. Zato bi vam rad predstavil tri reči, ki vam jih najbolj odsvetujem, pa na njih morda niste pomislili.

1. odsvetujem, da gledamo na vremensko napoved več kot 3 dni prej. Najbolje šele v soboto zvečer, ko pripravljamo oblačila za tek. Celotedensko spremljanje vremenske napovedi, vremensko občutljive ljudi spravlja pogosto ob živce in jih po nepotrebnem še dodatno obremenjuje. V strahu, če ne bo fotogenično sončno, brezvetrno in ravno prav toplo, lahko odstopijo še pred štartom. To je čisti poraz. Premaga jih naučena nemoč. Nemoč nad lastnim dobrim počutjem, ki je povsem odvisno od stopnje vlažnosti, moči vetra in temperaturami. Moč volje pa prepustijo nadaljnjemu usihanju. Naj vam zaupam kakšno bo vreme: ker ni predvidene kakšne vremenske ujme, bo vreme torej izvrstno. Z močjo volje si torej ustvarimo prijetno in krasno izkušnjo Krasa.

2. odsvetujem nam, da gledamo štartno listo in razmišljamo, koga vse bomo premagali. Pregovor, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade, lahko prevedemo v tekaški svet tako: “Kdor druge premaguje, sebe porazi.” Če že gremo gledati štartno listo, razmišljajmo raje, koga vse bomo srečali. Takrat bomo spoznali, kako zelo drži rek: “Kdor druge srečuje, tudi sebe osrečuje.”

3. odsvetujem nam, da tečemo v slogu: “Fuck the comfort zone!” Je že res, da je pri nekaterih cona ugodja bolezensko ozka in sega morda le od mehkega fotelja do dobro obložene mize. A to, da tečemo, da se trudimo zajeti zrak na polna pljuča, v resnici ni skregano s cono ugodja. Ne bodimo v konfliktu z njo! Cona ugodja je pri teku zelo pomembna reč, pomeni notranjo motivacijo, da tečemo in to z užitkom. Ne predstavljam si namreč, kako bi brez ugodja - užitka, sicer dosegli užitek v teku. Je pa res, da to ugodje ni površinsko, ampak je skrito v našem jedru. Da se torej med in po teku počutimo utrujeni, ni skregano s cono ugodja. To naše ugodje kvečjemu povečuje. Pomislite samo, kako lepo se je zlekniti v kavč. No, po teku je to še bistveno lepše. Tecimo torej tako, da širimo in poglabljamo cono ugodja.

Se srečamo v Sežani!

Kdor pa potrebuje prevoz iz Ljubljane, se nam lahko pridruži na avtobusu. Prispevek je 15 EUR in se poravna na njem. Odhod avtobusa je iz parkirišča Dolgi most v Ljubljani ob 8.30 uri. Spijemo Jasminino kavico in ugriznemo v slastno kroglico ter se odpeljemo proti krasnemu Krasu.

Če si želiš rezervirati sedež, mi piši mail na urban@tekaskitrener.si