Dolgočasil sem se med vožnjo z avtomobilom. Preskakoval sem z ene radijske postaje na drugo in ujel oddajo, v kateri je bila gostja “jasnovidka”. Sam ne verjamem v horoskop in podobne reči. Te čiračare me prav odbijajo in se jim izognem, če je le mogoče.

Morda že veste, kaj boste počeli čez 6 mesecev? Zase mislim da vem, vsaj upam tako. Kaj pa vi, vidite tako daleč?

A takrat sem za spremembo oddaji prisluhnil. Zakaj nisem preklopil na drugo radijsko postajo? Zakaj sem prisluhnil jasnovidki? Kmalu sem ugotovil, da je tej ženski res marsikaj jasno.

V oddajo je namreč poklicala gospa, ki so jo, podobno kot večino prejšnjih poslušalcev, zanimale splošne teme, kot so denar, zdravje in ljubezen. No, pri ljubezni se je zataknilo, saj ni spraševala za lastno ljubezen, ampak jo je skrbela ljubezen njenega sina. V njenih očeh je sin imel grozno punco, ki bi se je moral čim hitreje znebiti. Jasnovidka je prevzela vlogo psihologinje in jo povpraševala tudi o ozadju njenih skrbi. Kmalu je bilo očitno, da sinova punca ni grozno dekle, ampak je najbrž težava kar v mami. Jasnovidka ji je svetovala, naj rešitev ne išče toliko drugje kot v sebi. Všeč mi je bil njen odmik od »čaranja« k veliko bolj trdnim in razumnim rešitvam. 

Zato, da vidimo v prihodnost, ni treba, da smo čarovniki. Potrebno se je samo zavedati sedanjosti in si postaviti cilje v prihodnosti. 

Star pregovor, ki pravi, da človek obrača, bog obrne, še vedno velja, četudi ne verjamemo ravno v boga. Seveda velja tudi pri treningu. Še zlasti, kadar načrtujemo trening za kar nekaj mesecev vnaprej. Kako lahko vemo, kaj vse se bo dogajalo z nami ves ta čas, da si upamo natančno načrtovati? Pri tem početju si nikar ne domišljajmo, da bomo našli čarobni recept, ki nas bo zagotovo pripeljal do želenega cilja. Cilj bomo v resnici veliko bolj gotovo dosegli s stalnim prilagajanjem načrta našim trenutnim zmožnostim in okoliščinam. Po potrebi tudi tako, čeprav se sliši še tako pregrešno, da cilj po potrebi sproti prilagajamo. Ne nazadnje tečemo prav zaradi tega, ker želimo sebi najboljše.

Preteči maraton, veliki ali mali, oziroma tudi krajši tek, je za marsikoga pomemben mejnik v življenju. Še zlasti, ko se nanj pripravljamo prvič, in takrat je to prav poseben izziv. Na nek način nam predstavlja novo dodatno identiteto. Naša identiteta pa je to, kar smo, in tudi to, kar želimo biti.

Še vabilo na trening dolgega teka!

Vabljeni na trening dolgega teka, ko bomo tekli od mejnega prehoda Sečovlje proti mejnemu prehodu Lazaret. Vsak bo lahko tekel tako daleč kot bo čutil, da lahko, saj nas bo na vsakih 5 ali 7 km čakal avtobus. Vmes pa bomo imeli tudi redne okrepčevalnice. Takšan trening dolgega teka je idelna priložnost, da spoznamo naš tekaški domet. Več: http://www.tekaskitrener.si