Iz sebe sem iztisnil to, kar se je iztisniti dalo. Še več, občutek sem imel, da mi je ostalo še nekaj rezerve in prav to me je že navdihovalo z na novo postavljenim ciljem, teči maraton pod tremi urami.

Torej sem tudi jaz poskusil. Stal sem na startu maratona in sem si rekel, danes pa morda res odtečem maraton pod magično mejo. Tako sem odločno stekel v tempu med 4:10 in 4:15 na kilometer, ki je ustrezal temu cilju. A pot je bila še dolga in na startu ni težko biti odločen. Srečo sem imel, da sem že na prvem kilometru dohitel tekača z enakim ciljem. Naravna selekcija deluje, da se tekači s podobnimi cilji hitreje najdemo. Skupaj sva tekla in bila drug drugemu za spodbudo. Spodbudo pa potrebuješ. Skušnjava, da bi nekoliko omilil hitrost teka, te čaka na vsakem koraku 42.195 m dolge poti. Ali naj rečem sotekaču, da ne morem več, če pa v resnici še zmorem? Tako to gre, brez popuščanja tečeš naprej.

Naprej, vedno naprej, vsak korak šteje. Še največ pa šteje tisti korak, s katerim se obrnemo na pravo pot. Pot, na kateri sami sebe bolj uresničujemo. Na pot, ki nas ne izčrpava, ampak polni. V cilju sem bil utrujen, a sem se hkrati globoko v sebi počutil izpolnjenega.

Kadar dosegamo zastavljene cilje, je lepo. Človek se počuti, da ima usodo v svojih rokah. Nasprotno pa se počutimo nemočni, ko se nam cilji oddaljujejo. Takrat izgubljamo upe, vero v prihodnost. Zato je s cilji treba ravnati izjemno previdno. Če si pogosto postavljamo previsoke cilje, bomo velikokrat poraženci. Če si postavljamo prenizke cilje, pa nam ti ne bodo predstavljali zadostnega izziva.

Razlogov, zakaj je dobro napredovati, je veliko. Eden od njih pa je zagotovo tudi spoštovanje v njegovi najbolj temeljni obliki, torej v samospoštovanju. To nas drži pokonci, nam daje zaščito od zunaj in od znotraj in nam med drugim omogoča, da spoštujemo tudi druge. Težava pa je v tem, da samospoštovanje ni nekaj zelo obstojnega, z dolgim rokom trajanja. Stalno ga moramo obnavljati in krepiti.

Dokler lahko napredujemo na zdrav način, je napredek zagotovo tista prava smer, v katero usmerjamo našo motivacijo. Ko to ni več možno, pa je zelo narobe, če si ne znamo več postavljati ciljev. Prepričan sem, da je takrat čas, da začnemo cilje dojemati še bolj večplastno in s čim širšim zornim kotom. Če izgubimo cilje, izgubimo tudi upe in naša volja za redno dovolj intenzivno gibanje nam lahko kaj kmalu izpuhti.

TEKAŠKE DELAVNICE:
5.3.2016, tekaška delavnica, Koper, sob. od 10. do 13. ure
6.3.2016, tekaška delavnica, Nova Gorica, ned. od 10. do 13. ure
19.3.2016, tekaška delavnica, Ljubljana, sob. od 10. do 13. ure
20.3.2016, tekaška delavnica, Sežana, ned. od 10. do 13. ure
17.4.2016, tekaška delavnica, Idrija, ned. od 10. do 13. ure
4.4.2016, tekaška delavnica Ljubljana, pon. od 17. do 20. ure
20.4.2016, tekaška delavnica, Ljubljana, sre. od 17. do 20. ure

Več o tekaških delavnicah in prijave tu: http://www.tekaskitrener.si